Kako bo potekal letošnji CCCT
Letošnji ccct bo nekaj posebnega, kajti smerem v dolini Tople bomo priključili še balvane, ki so posajeni nižje po dolini in tako ponudili možnost za plezanje tudi balvanskim plezalcem, ki se stežka podajo plezat smeri. Druga novost pa je način odvijanja dogodka. Kot vsako leto poudarjamo, da to ni tekmovanje temveč druženje, Letos pa bomo te poudarke podkrepili z nekaj dejanskimi spremembami.
Na voljo bo dvanajst smeri in dvanajst balvanov na vrhu katerih bodo visele nagrade. Ko boš preplezal izbrano smer recimo kot prvi, si boš lahko izbral najprimernejšo nagrado, ko bo splezal smer za tabo nekdo drug, si bo izbral nagrado, ampak bo imel za eno nagrado manj izbire. Prav tako pa bodo nagrade na vseh 12 balvanih. Seveda pa bomo prijavljene razvrstili tudi v tri kategorije, tako si boste lahko sami izbrali smeri, katere boste želeli plezati.
Seveda pa smo misli tudi na otroke. Prav tako bodo otroci imeli svoje tri smeri, poleg vseh ostalih, na katerih jih bodo čakale lepe nagrade od naših velikih sponzorjev The north face in pa City wall.
Ne nismo pozabili na najboljše, eksperte, profiče, carje. Poleg vsega naštetega bomo določili tri smeri in tri balvanske probleme, na katerih bo na vsaki smeri in vsakem balvanskem problemu nagrada 200 eurov. Gre pa takole, če splezaš smer edini, dobiš dvesto eurov, če splezata smer dva si znesek razdelita. Če npr. Splezaš vseh šest (3x balvan, 3x smer), dobiš lepo mesečno plačo v vrednosti 1200 eurov. Ni kaj, se splača.
Lepo pozdravljeni, Ekipa CCCT
CCCT 2009
V okviru treh koroških alpinističnih klubov (AK Slovenj Gradec, AK Ravne, AK Črna na Koroškem) se 23.05.09 organizira tretji Cahn Climbing Competition Topla. Znamenje, ki vam ga bo prizadejalo letošnje srečanje vseh slovenskih plezalcev, alpinistov, boulderašev, in ostalih navdušencev, raziskovalcev nekoristnega sveta bo letos še večje, saj bo dogodek potekal cel vikend, v prečudovitem ambientu doline Tople. Letošnje leto bodo CCCT zaznamovali tudi balvanski problemi, ki so razprostrti po dolini, nižje od Burjakove stene. Celodnevno druženje, plezanje lažjih in težjih balvanskih problemov, čakajoče nagrade na vrhu le teh, so samo eni izmed razlogov zakaj letos obiskati CCCT. Poleg tega, pa se bo prav tako vse dogajalo tudi v veliki Burjakovi steni, kjer se bodo plezale smeri in vas bodo na vrhu, v darilnih vrečkah čakale nagrade, vzeli si boste tisto, ki si jo najbolj zaslužite. Ekipa CCCT poudarja, da CCCT ni tekmovanje, temveč je druženje vseh, ki obožujejo plezanje in si radi privoščijo plezanje v odličnem ambientu doline Tople. Po končanem prvem delu, se pravi v soboto zvečer, se bomo odpravili v kulturni dom v Črni na Koroškem, kjer bomo razglasili, kdo je preplezal največ in kaj je preplezal, vsekakor pa ne bomo delili mest na prvega, drugega in tretjega.
Po končanem uradnem delu bo za vse vas in samo za vas nastopila velika mama, oz. Big Foot Mama, ki bo ozračje še bolj ogrela in ga držala ogretega do zgodnjih jutranjih ur. Prisotni boste imeli možnost prenočišča v privatnih apartmajih, tistim, ki pa so ljubše spalne vreče in šotori, pa boste lahko prespali v teh na za to urejenem prostoru.
Več informacij o poteku in programu letošnjega CCCT, si boste lahko prebrali v naslednjih dneh na inernetni strani:
www.ccct.grta-studios.com
Prijave: Prijave zbiramo do 20.maja, prvih 30 prijavljenih dobi praktično nagrado!!!
Vabljeni!
CCCT
Cahn Climbing Competition Topla ali po domače »Cahn mi je dalo, da mrm' jt' v Toplo lest!« Da tako je, že dve leti zapored smo srečni izbranci tako ali drugače dobili cahn oziroma znamenje, da se v Topli konec meseca ljubezni obeta nekaj nepozabnega. In ne boste verjeli: obeta se tudi v tretje!
Vas mučijo glavoboli v desnem možganskem režnju? Spomladanska utrujenost? Vas trpinčijo na delovnem mestu? Vam tašča še nikoli ni skuhala golaža kot se spodobi? Ne ločite breze od smreke? Postaja vaš 'vamp' vedno večji in mehkejši? Slišite v sanjah zadnje čase precej pogosto besedo 'gauda' vi pa ne veste kaj zavraga bi na to rekel Freud? Ste iznenada začutili, da je prišel čas, da končno naredite korak naprej v vaši plezalni karieri?
Ne, nikakor ne gre za naključje, kakor bi si mislil marsikateri izmed vas! DOBILI STE CAHN! Že nekaj časa vas 'nekaj' potihoma a vztrajno nagovarja, da letošnjega tekmovanja v skalnem plezanju v Topli nikakor ne smete zamuditi! Zakaj ne?
V Topli, srčici Koroške, boste lahko končno zadihali 'frišn luft', spustili partnerja oz. partnerko ter otroke s povodca ,se za vse večne čase najedli golaža in si mirne duše odprli hladen pir ter se z žabje perspektive zagledali v mične postave, ki se bodo potile v skalovju nad vami. Še slajši pa bo okus pira, če se boste odločili, da se tudi sami zapodite v skalo! Skala odprtih grifov sprejema suhe, špehate, škrbaste, nerodne, pogumne, strahopetne, vesele, žalostne, nasmejane, tarnajoče, začetnike, veterane, tamočne, gospodinje, mehanike, pogojno tudi policaje in še bi lahko naštevali!
To že, boste rekli, vendar nikakor ne marate rivalstva med sotekmovalci, zato kakršnakoli tekma za vas »Jok brate, odpade!« No, ker pa niste sami krivi, da živite v zmoti, naj vam objasnimo še par pravil, ki se jih morajo držati vsi prisotni na CCCT-ju: Prepovedano in sankcionirano je kakršnokoli psihično ali fizično onemogočanje plezalcev, dodatno točkovano pa vriskanje in prepevanje v čast dobro preplezani smeri vašega kolega!Da je tekma v prvi vrsti namenjena druženju in ne rivalstvu, pa priča tudi veselo 'gaudanje' po tekmi, ko lahko mirne duše zagrabite svojega plezalskega favourita ter se z njim zasučete v poskočnih ritmih, ki jih bodo tudi letos iz instrumentov izvabljali dobrovoljni muzikantje – kdo pa bodo, pa še zaenkrat ostaja presenečenje!
CCCT – ko sanje postanejo resničnost!
CCCT 2008
V soboto, 24. maja, se je izpolnila dana obljuba ČuŽla o organizaciji najatraktivnejšega tekmovanja v skalnem plezanju v Sloveniji, CCCT-ja. Nejc Čuješ in Tomaž Žužel (poročena ČuŽl) sta namreč pred nekaj meseci svečano obljubila, da bosta letos (že drugič) v skalnato osrčje Tople, natančneje v Burjakove peči, poskušala zvabiti čim večje število bolj ali manj mišičastih osebkov, ki bi bodisi poplezavali v skali bodisi poplesavali kasneje na koncertu Ane Pupedan.
Kdor je v soboto pričakoval neusmiljeno rivalstvo in krvav boj med sotekmovalci, je verjetno odšel domov zelo razočaran. Kri je tekla samo iz morebitnih prask in odrgnin, ki so nastale v boju s skalo. Tekmovalno vzdušje je namreč na CCCT-ju bolj drugotnega pomena, saj rivalstva med plezalci nikakor ni čutiti. To pa ne pomeni, da niso med občinstvom vladali evforija in vznesena občutja sreče, ko se je kateri od plezalcev pognal proti vrhu smeri v skali.
K temu, z energijo nabitemu vzdušju med navijači pa sta gotovo pripomogla tudi Luka Kotnik z mikrofonom v roki in navitim jezikom ter Max, ki je skrbel za to, da so se lahko tekmovalci s steno spopadli v divjih ritmih svojega najljubšega glasbenega komada. In ko je kateri od tekmovalcev ubral prav posebno plezalno tehniko »zgoraj brez« ter ob tem pokazal očitne rezultate vsakodnevnega uživanja špinače, je bila mera radosti, vsaj za ženski del občinstva, polna. Bi si sploh še lahko želeli kaj več?
V Toplo sem prispela okoli druge ure popoldan, čeprav so se kvalifikacije za finale začele že okoli desete ure dopoldan. Plezalci so imeli do treh popoldan čas, da pokurijo vse nabrane kalorije preteklega tedna ter da unovčijo tudi vse skrite zaloge energije in preplezajo čim več smeri. Pri tem velja omeniti, da so si preplezane smeri točkovali plezalci kar sami po načelu »fair play«. Število točk pa ni bilo odvisno samo od kvantitete temveč tudi od kvalitete, saj so bile smeri točkovane tudi glede na težavnost.
Že sam sprehod ob steni, pod in med plezalci, je bil nekaj posebnega, saj so ga spremljali najrazličnejši sočni vzkliki, ki so prihajali od nekje zgoraj. Ker pa je šlo večinoma za vzklike, izreke in zareke tujega izvora, bom na tem mestu navedla njihov slovenski prevod. Slišati je bilo torej jezne plezalske kletve, ki bi se v prevodu glasile nekako takole:''Tristo kosmatih kuščarjev v skali! '', ''Krščen grif!'', ''Saprabolt al bo držalo al ne!'', ''Šment pa taka šalca!'' in podobne.
Te kletve pa so občasno spremljali tudi najrazličnejši komentarji, s katerimi so nekateri plezujoči skušali opravičiti svojo (ne)pripravljenost spopada s skalo. Večina jih je omenjala vpliv lune in pa očitne posledice neprespane noči, ki naj bi povzročile nenadno utrujenost ravno v najtežjem delu smeri, spet drugi so se sklicevali na čezmerno potenje rok in nog, kar naj bi jim onemogočalo trdnejši prijem v skali.
Slišati je bilo tudi tarnanje zaradi bolečin v križu v stilu''pa glih dans! ', padca sladkorja v krvi (organizator ni priskrbel dovolj energijskih tablic) in pa zaradi vpliva čudnega koroškega podnebja, ki naj bi povročilo to da »dans nism v formi«. Seveda, pa se je v soboto našlo tudi par korenjakov, ki so kljub vsem težavam, ki dandanes pestijo plezalce pokazali izjemne gibalne spretnosti in odlično fizično ter psihično pripravljenost, ter tako uspešno priplezali do finala.
V finalu so se pomerili le najbolj vzdržljivi plezalci, ki pa so bili razporejeni v več kategorij. Pri ženskih članicah sta si prvo in drugo mesto razdelili Tjaša Župančič (kot prva) in Iša Marot (kot druga), bili pa sta žal tudi edini predstavnici ženskega spola med tekmovalci (člani). Pri otrocih do štirinajst let, si je zmago priplezal koroški pob Grega Vezovnik, ki si za vzgled jemlje kar očeta, masterja med mastersi (beri veterani), Braneta Vezovnika. Vezi je dokazal, da leta nikakor niso ovira, ko gre za boj s skalo (in to s precej mlajšimi soplezalci). Pri otrocih sta se na stopničke povzpela še Darko Lačen in pa Anja Šerbinek.
Najrazburljivejša tekma se je gotovo odvijala med veterani, ki so se upravičeno preimenovali v MASTERSE in pa med člani, mladeniči na vrhuncu življenjske moči, ki sami zase pravijo, da so ELITA. V elitni kategoriji je zaradi izjemnih sposobnosti in mladostnega videza tekmoval tudi Brane Vezovnik - Vezi.
Najprej so se Mastersi v finalnem poplezavanju pomerili v hitrostnem plezanju po platki, pri čemer so pokazali celo več spretnosti, kot pa kasneje Elita. Do najvišje stopničke je tako (na lojtri) prilezel Robi Jamnik, znan tudi kot organizator jazz večerov v Kompleksu, drugo mesto je zasedel Branko Maček, tretje pa Lojze Mulec.
V elitni kategoriji pa so se mladci, z mladim po srcu (Vezijem) na čelu, najprej pomerili v izredno težavni smeri Luli, ki je v soboto ni uspelo preplezati nobenemu izmed finalistov. Tej smeri je sledil šprint po platki. Največ navijanja je gotovo požel Vezi, saj je postavil tudi prvi hitrostni rekord, ki pa ga je nato izboljšal Rok Klančnik, najelitnejši med elitneži. Slovenjegradčan, je namreč edini suvereno preplezal zadnjo finalno smer, Kombinacijo in si s tem priboril absolutno zmago. Drugo mesto je pri mladcih osvojil hiperaktivni Jernej Kruder, tretje pa Luka Tamše (prav tako Uršlje gore list). Odlični so bili tudi Gorazd Hren, Miha Britovšek in seveda Brane Vezovnik.
Kot gledalko in predstavnico ženskega spola me je gotovo najbolj fasciniral pogled na mišičasta telesa nekaterih plezalcev, ki so se v skalo podali brez sončno rumene majčke, ki so jo drugače po navodilih oragizatorja Čužla s ponosom nosili udeleženci CCCT-ja 2008. Eden izmed razgaljenih je bil tudi zmagovalec Rok Klančnik, ki pa je bil v ''skalni striptiz'' skorajda prisiljen, saj se je občinstvo skoraj ''steplo'' za njegovo prešvicano majico. Že med Rokovim plezanjem je namreč potekala licitacija, dražba pa se je nadaljevala v Kulturnem domu Črna, ko je majica z vsemi opojnimi vonjavami vred dosegla magično ceno: 400 evrov (srečni kupec želi ostati anonimen).
V Kulturnem domu Črna je po podelitvi nagrad zbrano publiko, ki je zvečer postala še številčnejša, razmigal in obnorel koncert odlične rock zasedbe Ana Pupedan. Kdor se ni prepotil čez dan, je tako dobil odlično priložnost, da vloži svoje energijske zaloge v divji ples, ki je pritegnil še tako neplesoče posameznike.
CCCT – Cahn Climbing Competition Topla 2008 je bil nedvomno tudi letos dogodek, ki ga lahko brez slabe vesti označimo kot pr(a)vi festivali plezanja in dobre volje; ali kot pravijo ''alpikorjevci'': ''Zmagovalcev je toliko kot udeležencev, saj je prireditev prej namenjena druženju kot pa tekmovanju!'' Organizatorja Nejc Čuješ in Tomaž Žužel pa si gotovo ob tako uspešno izpeljanem dogodku zaslužita resnične pohvale (pohvale pa tudi kuharjem za izvrsten mesni oz. vegi golaž)!
Malo je prireditev na Koroškem, ki bi pustile pri meni tako dobre vtise kot ga je letošnji CCCT. Poleg tega, pa menim, da gre za precej dober primer plodovitega sodelovanja med mladimi iz različnih koncev Koroške, ki jih / nas družijo skupni interesi. Žal, je takih prireditev na Koroškem še vedno premalo, želja po druženju pa ostaja ...
